Dr. Luka Ilić: Sen o čezmejni bibliji: Ungnad, Trubar, Vergerij, Konzul, Dalmatin in njihovi sodelavci
predavanje
Dr. Luka Ilić, teolog in zgodovinar reformacije iz Karlovca, je diplomiral iz protestantske teologije in zgodovine v Bruslju, magistriral v Amsterdamu ter doktoriral iz cerkvene zgodovine v Philadelphii. Deloval je kot profesor in znanstveni sodelavec na uglednih institucijah v Evropi, hkrati pa je aktiven duhovnik in raziskovalec s poudarkom na teologiji Matije Vlačića Ilirika. Objavil je več kot šestdeset del, sodeloval na številnih mednarodnih konferencah in prejel več nagrad, med drugim Luthrovo medaljo ob 500. obletnici reformacije.
Sen o čezmejni bibliji: Ungnad, Trubar, Vergerij, Konzul, Dalmatin in njihovi sodelavci
Na pobudo avstrijskega barona Ivana Ungnada je bila leta 1561 v Urachu, blizu Tübingena, ustanovljena slovenska, hrvaška in cirilska tiskarna. Ungnad je bil, poleg več svobodnih cesarskih mest, glavni financer podviga. Vojvoda Krištof Württemberški je prav tako ponudil finančno podporo in sčasoma se je okrog tiskarne zbrala skupina avtorjev, prevajalcev in drugih sodelavcev. Njihova vizija je bila, da bi prevedli Biblijo in različna protestantska dela v ljudske jezike južnoslovanskih etnij ter jih razširili od Alp do Črnega morja in naposled vse do Konstantinopla. To območje je vključevalo katoličane, pravoslavce in tudi muslimane, ki so jih s širjenjem evangelija želeli spreobrniti k pravi veri.
Da bi se približali ciljnemu občinstvu, so sodelavci strateško objavljali v treh različnih abecedah, v latinici, cirilici in glagolici; slednja je bila kot najstarejša slovanska abeceda na Hrvaškem v rabi do druge polovice 19. stoletja. Izdaje Nove zaveze v hrvaščini (v glagolici in cirilici), Nove zaveze v slovenščini ter Cerkvenega reda v slovenščini in hrvaščini so bile med njihovimi najpomembnejšimi dosežki. Hrvaška Biblija je bila dejansko namenjena slovansko govorečim etnijam v jugovzhodni Evropi, ki so se kljub različnim narečjem/jezikom med seboj razumele – kot je to razložil Trubar v predgovoru. Doslej malo znan stranski projekt založbe v Urachu pa je bil namenjen italijanskim bralcem. To je bil, poleg osrednjega poudarka na slovanskih govorcih in v skladu z vizijo izdajanja svetopisemske literature, dodaten projekt, ki naj bi presegal politične, kulturne in jezikovne meje.
Založba/tiskarna v Urachu je med letoma 1561 in 1565, kolikor je delovala, natisnila približno 25.000 do 31.000 izvodov in objavila najmanj 37 izdaj različnih besedil. Celotna proizvodnja knjig se je sčasoma širila, zaradi česar se je povečalo število zaposlenih, temu pa so sledile težave med osebjem.
Dr. Ilić bo dan pozneje, v petek, 22. novembra, ob 11.15, s strokovnim predavanjem Čezmejni reformator: Istran Matija Vlačič Ilirik (Matthias Flacius Illyricus) gostoval tudi v Posavskem muzeju Brežice.
Fotografija: Luka Ilić, Wittenberg, 2023, Foto Arhiv PMB.