3. julij — Dan rudarjev

Ko je Trboveljska premogokopna družba oznanila, da mora znižati plače in da bo morala obrat zmanjšati ter še več rudarjev odpustiti, so ti 3. julija 1934  razglasili gladovno stavko in sklenili, da bodo ostali v jamah, dokler jim družba ne vrne prejšnjih prejemkov in jim omogoči boljših življenjskih razmer. Vest o gladovni stavki v Trbovljah se je bliskovito razširila na Zagorje, Hrastnik, Rajhenburg (Senovo), Hudo jamo in Kočevje. V jamah je ostal tudi drugi in tretji »šiht« in 4. julija so bili že vsi rudarji pod zemljo. Zunaj so se jim pridružili uradniki in poduradniki. Ocenjeno je, da je stavkalo okoli 4000 rudarjev. Tudi trgovci in obrtniki, ki so bili navezani na delavstvo, so se postavili na stran stavkajočih ter zaprli trgovine in svoje delavnice. Po večurnih pogajanjih je 5. julija pogajanje zaključil generalni ravnatelj z izjavo, da družba po nalogu kraljeve vlade preklicuje izdane ukrepe in da ostanejo za sedaj pravice in prejemki rudarjev neokrnjeni. S to izjavo družbe se je stavka končala in rudarji so se začeli vračati iz jam.

Zaradi tega upora knapov pred 88 leti je sindikat rudarjev po drugi svetovni vojni sklenil, da 3. julij slovenski knapi praznujejo kot svoj stanovski praznik. 

Premogovništvo je krepko zaznamovalo tudi Senovo. Bistveni razvoj je kraj dosegel v času med letoma 1920 in 1930 ter v prvih dvajsetih letih po koncu 2. svetovne vojne. Tradicijo premogovništva ohranja Turistično društvo Senovo z zbirkama tehniške dediščine v Ravnah in na Reštanju ter tradicionalnim pohodom po Knapovski poti. V OŠ XIV. divizije Senovo pa sta na ogled bogata geološka zbirka in prikaz premogovniškega rova.

Pripravil: Anton Petrovič