Valvasorjevi v Krškem

Ko so 16. januarja 1694, nekaj mesecev po smrti slavnega polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, v njegovo krško bivališče vstopili trije inventurni komisarji in pisar komisije, se jim je odprl pogled na množico običajnih in neobičajnih stvari, pripeljanih iz grajskega okolja v meščansko. Zapuščinski inventar, ki ga je zapisal pisar komisije Jurij Friderik Neäpolitan, so podpisali Gašper Tunkhelsteiner, tukajšnji mestni župnik, Lovrenc Bogataj, župnik na Raki in Bolfenk Buset kot uradno pridruženi popisni komisar. Ravno ta Zapuščinski inventar, zapisan na 61 straneh, original hranijo v Arhivu Republike Slovenije, je osrednji vir za spoznavanje in razkrivanje življenja Valvasorjevih v Krškem. V mesto so prišli spomladi leta 1693 in tu ostali do poznega poletja 1699. Takrat se je vdova Janeza Vajkarda Ana Maksimila roj. Čečker, sicer pokojnikova druga žena, poročila z Janezom Herbardom pl. Buset in se z dvema hčerkama, z enajstletno Katarino Frančiško in približno devetletno Regino Konstancijo preselila na Gracarjev turn. V Krškem se je zakoncema Valvasor rodil zadnji otrok Franc Engelbert, o katerem je edini znani podatek vpis v krško krstno knjigo 15. aprila 1693. Nove sledi o Valvasorjevem življenju nam od leta 2006 pomaga odkrivati dr. Boris Golec, predvsem odkriva življenje Valvasorjevih in življenje njegove hčerke Regine Konstancije, ki je bila do Golčevih novih odkritij še popolnoma neznana, prav tako nismo poznali njenih potomcev. Ko smo 30. marca 2010 slovesno odprli obnovljeni Valvasorjev kompleks in vas prvič povabili tudi v Mestni muzej Krško, sta se vnuka v devetem in v šestem kolenu simbolno srečala tudi s svojim prednikom. Polkovnik Egon Ehrlich in dr. Franz Mahnert sta z navdušenjem sodelovala pri odprtju in še vedno spremljata naše delo.

Prvi del stalne razstave Valvasorjevi v Krškem je sestavljen iz petih zgodb, ki smo jih sooblikovali trije avtorji. Dr. Boris Golec je napisal besedilo o Valvasorjevi krški hiši in predstavil portret Regine Konstancije, ki ga hranijo v Narodni galeriji Krško. Mag. Irena Ina Čebular, ki jo poznamo kot raziskovalko spodnjega perila, je pripravila vpogled v razvoj krinolin – od danes naprej se ob razstavi lahko preizkusite tudi v oblačenju in premikanju v in s krinolino. K tej zgodbi sodita tudi modela krinoline in korzeta, ki ju je prav tako oblikovala Čebularjeva. Kot kustodinja Mestnega muzeja Krško in raziskovalka življenja družine Valvasor v Krškem je Alenka Černelič Krošelj pripravila kratko biografijo človeka, ki je hotel vedeti VSE in izpostavila dve zgodbi o vsakdanjem življenju Valvasorjevih v Krškem. Izhodišče je že omenjeni zapuščinski inventar, ki je ponovno natisnjen tako v prepisu originala kot v prevodu in od danes na voljo našim obiskovalcem. V t. i. Valvasorjevi sobi lahko sedete k oknu v erker, vzamete publikacijo in jo podrobno pregledate. Mogoče ugotovite, da hranite kakšen predmet, ki bi lahko bil »doma tudi pri Valvasorjevih. Žal jih v muzeju še nimamo, jih pa iščemo in zanje prosimo. V erkerju se lahko poigrate tudi z "Marjanco"...

Pomemben del razstave ostaja faksimile grafične zbirke Iconotheca Valvasoriana, ki je v sodelovanju z Valvasorjevo knjižnico Krško na voljo obiskovalcem muzeja že od odprtja. Z veseljem jo spoznavamo in predstavljamo in kot boste videli na razstavi tudi uporabljamo. Razstavo je oblikovala Polona Zupančič, ki sodeluje z nami že od ustanovitve muzeja, luči pa je oblikoval prav tako naš stalni sodelavec Marjan Visković.

Stalno razstavo oblikujemo v korakih, ki so skladni s projektom, v katerem se cedi med, naklonjenost pa si izražamo z lectovimi srci in lepimi mislimi. Razstava je delno sofinancirana iz projekta Bogastvo podeželja v skupni turistični ponudbi, akronim Pot medičarstva in lectarstva med Krškim in Zagrebom, ki je financiran iz Operativnega programa IPA Slovenija – Hrvaška 2007—2013.

Fotografije: Nina Sotelšek.