Imate minuto?

Slovenski kulturni praznik obeležujemo ob spominu na pesnika Franceta Prešerena, ki se je v kolektivni spomin zasidral kot eden glavnih promotorjev slovenskega jezika - kulturnega temelja slovenstva. V njegovem imenu podeljuje Republika Slovenija najvišje državne nagrade za vrhunske umetniške dosežke. Prešernove nagrade so bile prvič podeljene leta 1947, ko so bili med nagrajenci tudi raziskovalci različnih znanstvenih disciplin. Leta 1961 je bilo podeljevanje nagrad natančneje opredeljeno in namenjeno samo umetniškem ustvarjanju. Število podeljenih nagrad je do leta 1981 nihalo in bilo dokončno definirano leta 1991. Leta 2017 je bil sprejet Zakon o Prešernovi nagradi, na podlagi katerega sta vsako leto podeljeni dve Prešernovi nagradi in največ šest nagrad Prešernovega sklada. 

Če kaplja prej od strehe kot od sveče kane, zima še dolgo ostane. [1]

12. 3. 1891, Krško–22. 1. 1927, Ljubljana

ZVONOVI.

Le pojte, zvonovi otožni,

saj rada poslušam vaš spev,

naj sluša mi duša bolestni,

bolestni, otožni odmev.

In čujem, kako v daljavi

zvonovi otožno pojo —

in zdi se mi, da po planjavi

mi srečo k pogrebu neso.

Fran Bonač in tovarna celuloze na Vidmu pri Krškem: 

Raziskava tal za gradnjo celuloze 1937*

Drobna fotografija, ki so jo za pripravo razstave v MMK posodili iz tovarne Vipap Videm d.d., je ena najzgodnejših v »foto-arhivu« gradnje Bonačeve tovarne celuloze. Kratke zabeležke, ki jih je neznana roka s svinčnikom ustvarila ob urejanju, nam povedo, kaj in včasih tudi, kdo je na motivu. Tu izvemo le, da gre za raziskavo tal. Gotovo možje, ki zavzeto  pregledujejo načrte, niso delavci. Ali so morda te raziskave povezane z vodo, brez katere zagon tovarne ne bi bil mogoč? Približno 20.000 m³ čiste so potrebovali vsak delovni dan.

Na dan, ko v Mestnem muzeju Krško odpiramo skupinsko fotografsko razstavo Veliki Kamen, smo za prispevek prosili Jano Puhar, arheologinjo in višjo kustosinjo Posavskega muzeja Brežice. V kratkem zapisu boste izvedeli koliko zgodovine skriva kraj, ki je bil tema lanskega natečaja.

Pred nekaj desetletji smo si težko predstavljali  božično-novoletne praznike brez ročno napisanih  voščilnic. Danes pa je popolnoma drugače. Voščilnice so v veliki meri izpodrinila čestitke v obliki SMS in MMS sporočil ali e-pošte, zato smo tistih, ki jih prinese poštar toliko bolj veseli.

V ponedeljek, 27. 12. 2021, je minilo 100 let od rojstva krške čebelarke Minke Zupančič (27. 12. 1921, Anovec–16. 5. 2004, Krško). Ob obeležitvi Svetovnega dneva čebel (20. maja), smo ji letos v Mestnem muzeju Krško posvetili spletni pogovorni dogodek Minka Zupančič – krška čebelarka.

(23. 12. 1916, Šibenik pri Šentjurju – 1. 3. 2010, Brežice)

V današnjem prispevku predstavljamo Štefko Vardjan (roj. Celestin). Njen kiparski portret, ki ga je leta 1944 izdelal Vladimir Štoviček, hranimo v muzejski zbirki in je bil v prejšnjih dneh predstavljen na občasni razstavi 5. pogled v Štovičkov depo: Jaz, ženska. Razstava, ki iz velikega opusa kiparjevih del izloča nekatere ženske portrete, stori to z namenom, da poleg formalnega umetnikovega ustvarjanja, razkriva kako so portreti nastali in kdo so bile upodobljenke.

Preučevanje starih fotografij nas marsikdaj postavi pred težko rešljivo uganko o identiteti fotografiranih oseb.

Pred uvedbo gregorijanskega koledarja (1582) je bil najkrajši dan v letu 13. december, ko po krščanskem koledarju goduje sv. Lucija, zavetnica vida. Lucijino je tudi praznik luči, ostanek rimskega praznika nepremagljivega sonca, ki je ta dan spet začelo dobivati moč in premagovati temo.